»Vljudno vabljeni na javno sojenje. Na zatožni klopi bo sedela K. Tam se je znašla, ker je bila spoznana za krivo. Ne sprašujte, kdaj in zakaj. Tega se nihče, vključno s K., ne spomni več. Pomembno je le to, da ji je krivda prinesla najvišjo kazen: dosmrtno sojenje. Doživljenjsko seciranje njenih dejanj. Doživljenjsko kriminalizacijo njenih načrtov. Brez možnosti pomilostitve. Tribunal, ki vodi postopek proti K., strogo sankcionira vse oblike nedolžnosti. Na srečo pa dovoljuje glasbene in plesne točke.«
»pri plesu je nujna vsakodnevna angažiranost, vsakodnevno raziskovanje koncepta preko giba – seveda je najprej veliko izdelave koncepta, vendar ga morava potem pretvoriti v gib, spraviti v telo in zraven tudi iskati nove možnosti izražanje prek giba. In to vzame čas.«
»Zdi se mi, da je slovenski gledališki prostor razdeljen. Ko delaš hibridne predstave, kot je bila Posvetitev pomladi, (ugotoviš, da je) te predstave težko umestiti.«
»Celo kariero imava dilemo. Odvisna sva od tega dela, tudi psihično, skozi ustvarjanje procesirava svet okoli sebe, iščeva življenjsko ravnovesje, sva zelo odvisna od tega, po drugi strani imava koncept, nastopanje, kar nama ni najbolj blizu.«